|
|
NAVADNA SADNA GNILOBA - MONILINIA FRUCTIGENA (ADERHOLD & RUHLAND.) HONEY EX WHETZEL Gostiteljske rastline Gliva okužuje pečkarje (jablana, hruška, kutina) in koščičarje (češnja, breskev, marelica) in je izrazit parazit ran. Bolezenska znamenja Dozorevajoči in zreli plodovi začno gniti okoli ranice, skozi katero je gliva prodrla v notranjost. Gniloba rjavkaste barve se širi v krogu. Čez nekaj dni se na nagnitem tkivu pojavijo bele ali rjavkaste bradavice, ki so razvrščene v koncentričnih krogih. To so ležišča (sporodohiji) nespolnih trosov - konidijev. Gnili plodovi odpadejo ali pa ostanejo na drevesu do spomladi, medtem se osušijo in zgrbančijo. Pravimo jim sadne mumije. Spomladi se na njih ponovno oblikujejo konidiji. Na drevju viseče mumije so tako vir za nove okužbe spomladi in poleti.
Glivo lahko z jabolki zanesemo tudi v shrambe in hladilnice. Tu plodovi povsem počrnijo, na njih se navadno ne oblikujejo značilne bradavice. Govorimo o t.i. skladiščni moniliji. Razvojni krog Za začetek spolnega razvojnega kroga morajo mumije pasti na tla, kjer po dveletnem ležanju oblikujejo apotecije. V njih se oblikujejo askusi z askosporami, ki jih apotecij aktivno izbruha. Te skozi ranice okužijo plodove. Vendar ima spolna oblika za širjenje in prezimovanje glive povsem podrejen pomen. Gliva navadno prezimi v sadnih mumijah. Spomladi se na njih oblikujejo ležišča nespolnih trosov (sporodohiji) in na njih konidiji limonaste oblike, ki so nanizani v verižicah. Ti z dežnimi kapljicami, vetrom ali s pomočjo insektov dospejo na plodove, ki jih preko ranic okuži. Plodovi zelo hitro gnijejo. Na njih se oblikujejo novi konidiji, ki povzročajo sekundarne okužbe. Gniloba se naprej razvija tudi v skladišču. Zatiranje
Besedilo: Franci Celar |
||
|